ELAN VITALIS
Elan Vitalis je življenjska energija, zavedanje našega obstoja in namena, ki nas žene, da uresničujemo svoje sanje in posegamo po zvezdah.

Maja.Horvat.Lampe@elanvitalis.si

Dojenčki jokajo. Nekateri malo, nekateri pa zelo veliko. V začetku dojenček z jokom izraža praktično vse svoje potrebe: da je lačen, da je moker ali pokakan, da mu je vroče, da je presvetlo,… ali samo da je utrujen ali razdražljiv, kar je večkrat tudi zato, ker je utrujena, zaspana ali razdražena mama.

Ko dojenček zajoka, seveda najprej preverimo ali je lačen, nato če ima polno pleničko, nato če mu je prevroče ali ga zebe. Morda se je le ustrašil in ga moramo s svojo mirnostjo pocrkljati. Če ima krče, mu lahko damo kapljice proti napenjanju, ga zmasiramo po trebuščku, ga ujčkamo s trebuščkom naslonjenim na svojo podlaht, iz svoje prehrane izločimo kravje mleko, citruse, kis, eksotično sadje in morda še kaj, kar otroka preveč napenja. Če kljub temu nič ne zaleže in otrok še vedno joka, ga lahko, klub temu, da je sit, prislonite na prsi, morda se rabi samo malo pocrkljati in tako umiriti.

Včasih pa niti to ne pomaga, otrok še naprej joka in to lahko še dodatno prispeva k maminemu občutku utrujenosti in občutku nemoči in zdi se nam lahko celo, da smo slabe mame. Ne razmišljajte tako! Dovolj je, da se potrudimo po svojih najboljših močeh, več kot to ne moremo narediti. Tudi če otrok še naprej joka, ga mi še naprej nežno držimo ob sebi. Ne pustimo dojenčka jokati predolgo časa brez tolažbe, saj je znanstveno dokazano, da večkratni dolgotrajni jok otroka vpliva na njegove možgane in otrok se zelo prestraši, ne razume in misli, da smo ga zapustili.

Pomembno je tudi kako takrat razmišljamo o otroku, saj naše razmišljanje pomaga k naši toleranci do otroka. Otrok ni slab in nas ne izkorišča. Otrok z jokom in kričanjem zgolj izraža svoje potrebe, ne trmari ali “tečnari”. Obdobje trme se pojavi šele kasneje. Otrok se rodi dober in šele preko vzgoje in socializacije pridobi karakter. No, morda je bolj živahen ali temperamenten, ali pa zadržan in miren že od začetka, vendar sigurno ni slab.

Zato je kljub naši utrujenosti pomembno, da postavljamo v potrebah otroka na prvo mesto in “damo svojo utrujenost na stran”, če je to le mogoče, ko je on utrujen. Sebe umirimo in se čisto posvetimo malemu. Dejstvo je, da mama zelo čuti dojenčka in dojenček njo in zato je največkrat mama najbolj utrujena takrat, ko je utrujen dojenček in obratno. Vendar je to tudi dobra novica, saj to pomeni, da ko se najprej posvetimo malemu, se umirimo, lahko potem skupaj zaspimo. Velikokrat pa opazimo, da naša utrujenost mine v momentu, ko malček zaspi.

Če pa smo kdaj le preveč utrujene, je pomembno, da prosimo nekoga, da nam malo popazi otroka in si mi lahko za nekaj minut malo oddahnemo. Vsak dan si vzemimo nekaj časa tudi zase- vsaj pol ure v enem dnevu- tako da se lahko v miru stuširamo (najboljše s toplim tušem za sprostitev in da bo dovolj mleka) in da se malo odpočijemo. Idealno je, če takrat lahko malo vskoči očka ali kdo od bližnjih. Mama se nato spočita vrne k otroku in ga zato lahko umiri.

V današnjem času se veliko govori o stresu, vendar včasih še vedno ne opazimo, da ko se dojenček noče in noče umiriti in kar naprej joka, da smo v bistvu pod stresom ali zaspani ali utrujeni mi sami. To pa je stanje v katerem je mama kar dosti časa, sploh ko je otrok še majhen, saj zahteva zase večino maminega časa, energije in pozornosti. Ko dojenček joka ali nas potrebuje, mu namenimo našo 100% pozornost- ne razmišljajmo o tem, kaj bomo danes skuhale, kaj še moramo postoriti, ne glejmo zraven TVja in po možnosti še govorimo ali tipkamo po telefonu. Tako veliko dalj časa traja, da se otrok umiri. Glejmo ga v oči, se mu nasmehnimo, govorimo kaj delamo, se z njim pogovarjajmo. Ljubkujmo ga in ga zasipajmo z ljubeznijo in pozornostjo. S tem ga vsaj v prvem letu ne moremo razvaditi. Otroka razvadimo kasneje, če mu damo vse kar si poželi (materialno) in ga počasi ne navajamo na stvari, ki jih ne sme početi, ne pa s pozornostjo in ljubeznijo. Ljubezni ni nikdar preveč!

Še nasvet: ko smo mame utrujene pomaga, da se pomirimo tako, da gremo v zatemnjeno, tiho sobo in otroku pojemo nežne uspavanke. Tako pomirimo sebe in otroka. Otrok nas lahko prestraši s svojim močnim jokom, pa je lahko samo polulan ali je frustriran, ker ne doseže igračke. Najpomembneje je, da ostanemo kar se da mirni. Ko bomo lahko pomirili sebe in ustvarili mirno vzdušje, bo tudi otrok bolj miren. S tem mu damo najboljšo popotnico in kasneje v življenju se bo lahko sam pomiril brez naše pomoči.

Ustvarimo dom poln ljubezni, nežnosti in miru.

Comments are closed.