ELAN VITALIS
Elan Vitalis je življenjska energija, zavedanje našega obstoja in namena, ki nas žene, da uresničujemo svoje sanje in posegamo po zvezdah.

Maja.Horvat.Lampe@elanvitalis.si

Zakaj se starejši kot smo težje zaljubimo?

Se spominjate svoje prve velike ljubezni? Pa druge? Si morda želite ali celo pričakujete, da se boste v naslednjega partnerja zaljubili enako, če ne celo bolj močno? Zelo velika verjetnost je, da se to ne bo zgodilo! Zakaj? Povem vam zelo konkretno zakaj…

Mladostniške zaljubljenosti so še posebno močne, predvsem iz dveh razlogov: takrat v nas divjajo pubertetniški hormoni in nismo bili še prevečkrat čustveno-ljubezensko ranjeni. Želimo si biti v zvezi, biti z nekom, pripadati, biti ljubljeni, ljubiti.Tisti, ki ostanejo s partnerjem s katerim so doživeli svojo prvo veliko ljubezen so po tej strani lahko veliko srečnejši, saj jih tudi kasneje, ko zaljubljenost izzveni, seveda če jim uspe s partnerjem iz zaljubljenosti preko razočaranja zgraditi ljubezen, povezuje močna vez odraščanja in oblikovanja drug ob drugem. Kasneje v življenju nismo več toliko fleksibilni in pripravljeni se prilagajat, saj smo ponavadi veliko bolj izdelani kot osebnost. Vendar pa si jih veliko tudi želi ponovno doživeti ta prvotna občutja in imajo lahko tudi to vzrok za razhod, saj ne razumejo zakaj tega ne občutijo več. Nekateri ljudje občutek zaljubljenosti potrebujejo celo tako zelo, da vsakič, ko jih dohiti realnost in jih pri partnerju pričnejo motiti nekatere njihove lastnosti, ali ko se začnejo prva nestrinjanja, razočarani zapustijo partnerja in se podajo v novo zvezo. Temu trendu rečemo serijska monogamija.

Da razčistimo: popolnoma normalno je, da zaljubljenost mine, (to je tista evforija, močni občutki, ko imamo občutek, da se kar zlijemo s partnerjem, da smo eno, da je partner popoln za nas), ostane pa lahko ljubezen, malo bolj umirjeno čustvo, ki ga gojimo do partnerja, za katerega vemo, da ni popoln, vendar ga sprejemamo skupaj z njegovimi napakami in se zanj odločimo kljub le-tem. Srečni pari pa poskrbijo za to, da strast večkrat ponovno obudijo s prijetnimi presenečenji, s tem, da se potrudijo drug za drugega, da partnerja uslišijo v njihovih željah, potrebah in da redno skrbijo zase, za svoj osebni napredek, dosegajo svoje cilje, so zadovoljni s svojim življenjem. Kdor je zadovoljen sam s seboj in dosega svoje cilje, tudi ločenoo od partnerja, je privlačen in žari.

Če smo samski še kasneje v življenju, smo seveda imeli več izkušenj v ljubezni in morda zato tudi bolj vemo kaj nam ustreza in česa si v življenju in partnerstvu ne želimo, vendar smo bili hkrati tudi velikokrat razočarani in naše srce je bilo večkrat ranjeno. Slednje nam večkrat onemogoča, da bi se naslednjemu partnerju popolnoma predali, saj se bojimo ponovne zavrnitve, ranjenosti. Velikokrat tudi med samimi partnerskimi zvezami ne razčistimo vsega za nazaj in lahko zaradi tega nosimo okrog preveč stare čustvene prtljage, kar pa nikakor ni dobro za začetek nove zveze. Za novo zvezo potrebujemo veliko sveže energije, moramo biti čimbolj prosti vezi z ljubezensko preteklostjo ter se s polnim srcem spustiti v novo zvezo. Ko odrastemo nam je slednje težko tudi zaradi tega, ker v odnose vedno bolj vstopamo z razumom, raciom. Sploh ženske (ali moški, čeprav je takih moških manj) ki imajo sestavljen podroben seznam kakšen naj moški bo, se ne zavedajo, da si s tem delajo levjo uslugo, saj je že “seznam” dokaz, da v zvezo vstopajo preveč razumsko. Poleg tega pa jih lahko vsaka malenkost (neujemanje v kakšni točki s seznamom) zmoti in zavrnejo moške, ki bi lahko bili za njih primerni partnerji, pa jim ne pustijo, da bi se zveza  razvila do te točke. Dr. Zoran Milivojević gre celo tako daleč, da pravi, da se čustveno zreli ljudje ne zaljubljajo, vendar sama mislim, da je to mogoče, če le razčistimo svojo preteklost in se ljubezni prepustimo. Seveda, če preveč pričakujemo od zveze in gremo vanjo z razumom in strahom pred razočaranjem, potem nam seveda ne bo uspelo.

Normalno je, da kasneje v življenju, ko smo odrasli, veliko bolj vemo kaj si želimo in česa si ne, a to ni ovira. Nasvet, ki ga dajem vsem svojim samskim kolegicam in kolegom je: Ko spoznavaš ljudi in pričenjaš nove zveze, imej v mislih zgolj tri najpomembnejše stvari, vrednote, ki so ti zares pomembne pri partnerju, te zasleduj, vendar pa potem sprejmi ostalo, celoten paket. Punce, če mora vaš partner biti visoko izobražen, imeti stabilno službo, lepo telo, biti veren, biti pošten, mora znati kuhati…je to že preveč stvari. 😉 in pomeni, da se ne prepustiš več, da bi te nekdo, ki morda nima najboljše postave, presenetil in postal tvoj pravi moški. Na žalost je to tudi eden izmed razlogov zakaj je toliko veliko čudovitih žensk, samskih. Zahtevni smo do sebe in do drugih, preveč.

Pomembno je, da se zavedamo še nečesa: kadar smo bili v zvezi, ki je trajala več let, morda celo več kot 5 let, se lahko ujamemo v past: v začetkih novih zvez pričakujemo enako stopnjo čustvene povezanosti, občutkov, ki smo jih imeli s prejšnjim partnerjem, pri tem pa pozabljamo, da smo do te točke povezanosti prišli čez leta in leta spoznavanja, pogovorov, dogovorov, kompromisov, skupne rasti. Torej povezanost, ki smo jo imeli s partnerjem kasneje ni bila že od začetka, čeprav nam ostaja le ta občutek in na čas in trud vložen v to pozabljamo. V novo zvezo vstopajmo torej takrat, ko smo polni energije in nam ni odveč spoznavanje novega človeka čisto od začetka, počasno grajenje in dogovarjanje glede stvari, poteka dneva. Če se včasih to komu po dolgotrajni bivši zvezi zdi preveč naporno, je to večkrat znak, da si od prejšnje zveze še nismo popolnoma opomogli. Ja, tudi za to je potreben čas in slabo uslugo si delamo, če zaradi pritiska okolice silimo hitro v novo zvezo. Tudi če je minilo leto včasih še ne pomeni, da smo resnično preboleli.

Obstajajo seveda ljudje, ki se tudi pri 50-ih ali še kasneje močno zaljubijo, vendar gre večkrat za krizo srednjih let, ki nakazuje tudi določeno regresijo, to pomeni, da se nekateri prično obnašati nezrelo kot mladostniki, opustijo svoje odgovornosti, zbežijo v svet brez obveznosti ali želijo opustiti svoj dotedanji stil življenja in želijo vse začeti znova, vendar je ta zaljubljenost ponavadi kratkotrajna, čeprav intenzivna in Nekateri pa tudi resnično dobro predelajo svojo preteklost, so polni energije in se zaljubijo, vendar je to zgolj peščica ljudi in ni potrebe po razočaranju, če nisi eden izmed njih.

Nič ni narobe s tem, da se v pravega partnerja ne zaljubimo tako zelo močno, večkrat imajo za dolgotrajnost zveze boljšo prognozo zveze, ki se sklepajo iz prijateljstev, ko v nas dozori ljubezen do nekoga s katerim delimo skupna zanimanja, saj vesto tisto: par,ki _______________ skupaj, ostane skupaj (vstavi poljubno 😉 in največ velikih zaljubljenosti se konča klavrno, saj intenzivnost zaljubljenost ni merilo ali bo zveza obstala ali ne, navkljub prepričanju mnogih. Pozitivno se mi zdi, da se v zadnjem času pričenja razbijati romantični ideal princ na belem konju in širiti zavest o tem, da se moramo za ljubezen in partnerja resnično odločiti, nato pa za to truditi-  in to je bistvena razlika med zaljubljenostjo in ljubeznijo.

Comments are closed.