ELAN VITALIS
Elan Vitalis je življenjska energija, zavedanje našega obstoja in namena, ki nas žene, da uresničujemo svoje sanje in posegamo po zvezdah.

Maja.Horvat.Lampe@elanvitalis.si

3_maj2011 045gO pregorevanju, kronični izpostavitvi stresu, izgorevanju se v zadnjem času mnogo govori. Že kar trendovsko je postalo, da tarnamo kako smo pod stresom, kako smo pregoreli, kako imamo vsega preveč. Vendar se je dobro vprašati, od kod vse skupaj izvira.

Dejstvo je, da so službe postale mesto vedno večjega stresa in zahtev, vendar ali ste se kdaj vprašali zakaj nekateri tako hitro klonijo pod stresom in zakaj se drugi ne obremenjujejo toliko in so tudi v stresnih situacijah zbrani in skoncentrirani? Seveda, strinjam se, da je veliko dednega, pa sposobnosti, vse se začne že v otroštvu.

Poznate otroka, ki ves čas kaj pozablja, ki se ne more zbrati, ki deluje zelo raztresen? Včasih dobi tudi oznako hiperaktiven, a kasneje vidimo, da njegove težave izhajajo iz družine, kjer ni vse tako, kot bi moralo biti. Ugotovimo prisotnost nasilja. Pri otrocih, ki so bili kronično izpostavljeni stresu v družini, v obliki fizičnega nasilja, hudega psihičnega ali čustvenega nasilja, terorja v takšni ali drugačni obliki, znašanje jeze staršev nad otrokom, se lahko prične kronično pregorevanje že v mladostniški dobi. Se sliši čudno in nenavadno? Otroci pa ja ne bi smeli vedeti kaj je to stres.

Vendar otroci zelo dobro vedo, kaj je stres. Že pred rojstvom v telesu matere zelo čutijo njeno napetost, nato preko mleka in vzgoje kar srkajo družinsko vzdušje. Če je v njem dosti napetosti in nasilja, pa se v možganih prične dogajati proces, ki zavira rast možganov. Zaradi stresa, napetosti in nasilja v okolici se namreč v možganih prične tvoriti posebna snov, ki deluje na možgane kot kislina in dobesedno razžira možgane, tako da briše spominske sledi.

Otroci, ki živijo v družinah, kjer je prisotno nasilje, tako zelo hitro pozabljajo in zato se starši ali drugi v njihovi okolici še bolj jezijo na njih, saj mislijo, da jih zafrkavajo, ker tako hitro pozabljajo. In to ponovno pelje v novo nasilje in krog se sklene. Poleg tega se otrok ne bo znal skoncentrirati, težave bo imel pri učenju, veliko treme pri nastopih in spraševanjih, inhibirano pa bo tudi njegovo reagiranje.

Kot v času nasilja in strahu pred vnovično ponovitvo nasiljam, se otrok in kasneje odrasla oseba odziva v vseh situacijah. Tudi ko ni neposredno ogrožena, odreagira s strahom, je inhibirana, zamrznjena, samo čaka »od kje jo bo udarilo«. Tako se dogaja v šoli, strah pred tem, da ne bo dovolj dobra in se potem sploh ne loti ali pa gre preveč v detajle in ji zato ne uspeva, v službi, strah da ne bo zadovoljila standardov šefa, in čeprav ga ni v neposredni bližini, je strah prisoten, nenehno. Ko se zgodi nekaj, da ji dokaže, da resnično ni naredila nekaj dobro, ali se osramoti pred kolegi, dobi potrditev, da je spet nekaj »zasrala«, dobi sram očeta, ki jo je pretepal in ni bil v stiku z lastnim sramom. Kadar je fizično nasilje, je vedno sram, strah, jeza in včasih celo prava groza.

Ker žrtev ni v stiku s tem, se vsi okrog nje jezijo, jo sramotijo ali pa se sama osramoti, jo je vedno strah ali pa ona ustrahuje, saj je v njej prisotno veliko nasilja. Želi si potrditve, vendar pa nima poguma, da bi se česa lotila, nima samozavesti, saj je bila celo življenje zatirana, inhibirana, njena kreativnost, samozaupanje, vse to je uničeno. Celo življenje išče potrditev v svetu, vendar ga v resnici išče pri očetu in mami, tam pa ga nikdar ne more dobiti. In spet je v začaranem krogu. Morda jo oče kdaj pohvali, vendar jo že majhna njegova naslednja graja osramoti, poniža, vrne nazaj v temo, osamljenost, ničvrednost. Ne bojte se nasilni očetje- zelo malo hudega nasilja je razkrinkanega, ker ste žrtev povozili. Ne upa si. Morda nekdo iz njene bližine, sama ne zmore. Lahko mama pomaga? Redko, tudi ona je preveč v tem krogu.

Kako priti izpod tega jarma? Ne upa si povedati, sram jo je. Pozabi. Spi, da pozabi, je, da pozabi, se ukvarja s hobiji, da pozabi, gre od doma, da pozabi. Nič ne naredi. Tako je vedno bolj sama, terorizirana, doživlja nasilje še naprej. Z magnetno močjo privablja nove nasilneže v svoje življenje in si misli, tak je svet.

Vendar se da nekaj narediti, čeprav možgani delujejo drugače. Čeprav je spomin slabši zaradi kisline, ki je v njenih možganih, čeprav se boji soočit s svetom, da ne bo še tam zavrnjena. Tvegati sram, biti ranljiv, izpostaviti se in s tem pomagati drugim. Pa naučiti se vzgajati svoje otroke brez fizičnega nasilja in s tem prekiniti uničujoč krog.

Comments are closed.