ELAN VITALIS
Elan Vitalis je življenjska energija, zavedanje našega obstoja in namena, ki nas žene, da uresničujemo svoje sanje in posegamo po zvezdah.

Maja.Horvat.Lampe@elanvitalis.si

V naši naravi je, da preizkušamo meje. Poleg tega otrok na svet prinese potrebo po radovednosti in preizkušanju različnih stvari ter s tem tudi naših meja. Strokovnjaki pravijo, da je prvo obdobje trme nekje pri 2., 3. letu, vendar kar nekaj staršev opaža pojav trme, preizkušanja meja pri malčku že veliko prej, praktično že pri dojenčku. Od nas in naših odzivov pa je največ odvisno to, v kakšnega človeka bo otrok odrasel in veliko manj od njegovega temperamenta, čeprav bi morda mislili, da je slednje, ker je v veliki meri prirojeno, najbolj pomembno.

Torej, imate malčka, ki mu rečete večkrat odločen NE, pa otrok nalašč počne ravno to. Zakaj? Ko je otrok odkril novo dejavnost, ki “slučajno” ni vam po godu, mu je zanimivo opazovati vašo reakcijo, ki ni kot ponavadi SUPER, BRAVO, ampak se npr. namrščite, zmajujete z glavo, govorite trdo, odločno. Otrok vas opazuje in se uči.

Najboljše v takih primerih je mirno a odločno velikokrat odvrniti NE (ko je otrok star več kot leto in pol in že razume, pa se naj mu tudi razloži zakaj ne). Če to ne pomaga, pa se mu mirno odvzame predmet ali se ga mirno odnese stran od potencialno nevarne dejavnosti, predmeta. V zgodnejši starosti, ko še ne razume veliko stvari, je otroka najbolj enostavno zamotiti s prijetnejšo dejavnostjo, saj otrok veliko raje izbere dejavnost z mamo ali očetom od dejavnosti, ki jo dela sam. Vzemite knjigico in si skupaj ogledujte slikice. Če joka, ga nežno objemite in ga zamotite: “Uu, si videl letalo? Kje je lučka?” Če še naprej trmasto vztraja v svoji dejavnosti, poskušajte vi še vedno biti mirni in odločni, brez poniževalnih besed ali nasilnega poseganja vanj. Zapomnite si- vsaka vaša mirna reakcija  je naložba v mirne reakcije vašega otroka in v njegovo ravnanje in osebnost kasneje. On sedaj srka vaše ravnanje kot goba.

Pa še nekaj se je zelo pomembno zavedati: Otroci so največkrat trmasti in počno stvari, ki jih ne bi smeli, kadar so bodisi utrujeni ali zdolgočaseni. Torej, ko ne dobijo dovolj take pozornosti, ki jo potrebujejo- in opozarjajo mamo, da kako ne vidi, da je zaspan in potrebuje mamo, da ga umiri oz. mama, daj se še malo ukvarjaj z menoj. Včasih otrok tako opozarja tudi na kakšno drugo nelagodje- če je zelo nemiren med vožnjo v avtu ali v vozičku, včasih samo opozarja, da mu je vroče ali da ima polno pleničko. Odrasli pa smo včasih tako zatopljeni v druga opravila, da ne razumemo, kaj nam otrok sporoča. ZAPOMNITE SI- Otroci niso po naravi slabi, oni samo sporočajo, kaj se v njih dogaja. In če mi nismo dovolj senzibilni za njihove mnogoštevilne potrebe (taki so, kot mi), postajajo glasni, jokavi, opozarjajo nase tako, da naredijo nekaj, kar bomo gotovo opazili. In to je ponavadi nekaj, kar ne smejo ali za kar vedo, da bomo zagotovo opazili in prenehali s svojo dejavnostjo. In če bo na tak način dobil našo pozornost, bo to počel večino svojega časa, tudi kasneje v puberteti!

Seveda je pomembno, da otroka naučimo, da se zna tudi sam igrati in zamotiti in da razume, da imamo tudi drugo delo, ne samo ukvarjanje z njim, vendar je zelo odvisno od temperamenta otroka in seveda od našega ravnanja z njim od rojstva dalje, kakšno potrebo ima otrok po naši bližini in ukvarjanju. Nekatere mame poročajo, da je otrok čisto nezahteven, medtem ko druge ugotavljajo, da hoče biti otrok kakr naprej v naročju. Kar priznajte si, da ste ga pač tako naučili. Če ste ga že od rojstva imeli veliko po rokah, mu seveda ne bo všeč, ko boste to kar naenkrat želeli spremeniti. Ne bo razumel in mislil bo, da je on naredil kaj narobe ali da ga ne marate in se bo seveda upiral spremembi. Enako je povsod drugod- če ste ga do sedaj vedno uspavali na prsih in v naročju, bo seveda nekaj časa potreboval, da se (najbolje bi bilo postopoma) navadi na drugačno obliko.

Največja napaka nas staršev je, da otroku dajemo bodisi preveč pozornosti ali bolje rečeno da mu dajemo preveč NEGATIVNE pozornosti, t.j. da smo preveč usmerjeni v negativne dejavnosti, ki jih otrok opravlja. Hodimo za njim in ga stalno opozarjamo samo kaj dela narobe, kregamo in nekateri celo zelo nasilno stresajo, ali celo natepejo. Pravijo, “Ja, si je že zaslužil!” nismo pa opazili, da smo bili tisti dan že tako pod stresom (ali pa smo pod stresom kar naprej in sploh več ne vemo kaj je to življenje brez stresa) in nismo bili pozorni na to, da je s svojim vedenjem otrok opozarjal na to, da je bil utrujen in nas je potreboval, da se mi umirimo in nato umirimo še njega.  Nasvet: Poskusimo z drugačno taktiko: ko smo utrujeni, se odločimo spočiti tako, da se usedemo na kavč ali na travo z otrokom, vzamemo kocke in se z njim umirimo in igramo. Ko se mi ukvarjamo z otrokom v prijetni dejavnosti, je otrok miren.

Nasploh pa, ko otrok dela nekaj, kar ni ustrezno, ga odločno opozorimo, če je potrebno odnesimo stran, vendar NE NAMENJAJMO VEČ POZORNOSTI NEGATIVNEMU VEDENJU, KOT POZITIVNEMU! Ko povemo svoje in preprečimo njegovo nadaljno negativno vedenje, ga pustimo da se tudi razjezi. In mu spet damo pozornost, objem, poljub, ko se umiri ali ko ga zamotimo s prijetnejšo aktivnostjo. S tem mu pokažemo, da ljudje delamo napake in da se lahko potem tudi pomirimo in predvsem, da ga imamo še vedno radi.

TOREJ NEKAJ KLJUČNIH NASVETOV:

1. OTROK JE TRMAST, JOKAV, DELA NEPRIMERNE STVARI, KADAR JE UTRUJEN, LAČEN, ŽEJEN, MU JE VROČE, NE DOBI DOVOLJ POZORNOSTI ALI IMA POLNO PLENIČKO, MORDA PA JE TUDI ODZIV NA TO, DA JE DOBIL MALEGA BRATCA ALI NA KAKŠNO DRUGO SPREMEMBO V NJEGOVEM ŽIVLJENJU ALI POTEKU DNEVA.

2. VSAKA VAŠA MIRNA REAKCIJA NA NEPRIMEREN DOGODEK JE VAŠA NALOŽBA V NJEGOVO OSEBNOST IN NJEGOVO VEDENJE.

3. V ZGODNEJŠI STAROSTI (DO 2H,3H LET) POSKUSIMO OTROKA HITRO ZAMOTITI Z USTREZNEJŠO DEJAVNOSTJO, GA UMIRITI Z NEŽNIM OBJEMOM, NEŽNO PESMICO, KASNEJE MU MIRNO VSAKIČ RAZLOŽIMO ZAKAJ NE SME DOLOČENE DEJAVNOSTI DELATI, OZIROMA GA NEŽNO ODNESEMO STRAN.

4. OTROK SE UČI KAJ JE PRAV IN KAJ NAROBE VEČ LET! OB TEM PA SE NAUČI TUDI (IN PREDVSEM!) KAKO NAJ SAM REAGIRA KADAR BO NEKDO DELAL NEKAJ, KAR NJEMU NI VŠEČ- če torej vi vpijete nanj, se bo tudi sam naučil vpiti na vas in na druge, če ga vi udarite, se bo naučil, da je prav, če nekoga udariš, če ti kaj ni pogodu.

5. OTROK JE PO NARAVI DOBER IN LE ČE BO NAJVEČ POZORNOSTI DOBIL TAKRAT, KO BO DELAL NEKAJ NAPAČNEGA, SE BO NAUČIL, DA BO TAK NAČIN ISKANJA POZORNOSTI POSTAL DEL NJEGOVE OSEBNOSTI.

6. KO OTROK NAREDI NEKAJ IZ TRME, MU NE ODREKAJMO LJUBEZNI (nekateri starši potem dolgo kuhajo zamero, se z njim ne pogovarjajo, mu rečejo, da ga ne bojo imeli več radi, če bo to ali to). OTROK MORA IMETI OBČUTEK, DA LAHKO NAREDI KAJ SLABEGA, PA GA IMAMO ŠE VEDNO RADI.

Zapomnite si, da otrok še sam ne razume svojih čustev, se celo boji svoje neobvladljive jeze in se tako jezi na stol, ker se je vanj udaril, ipd. Takrat potrebuje nas, da ga umirimo, mu povemo, da vidimo, da je jezen, ampak, da stol ni kriv ter ga nežno umirimo. Otrok vedno opazuje naše reakcije in nas posnema.

Želim vam veliko potrpežljivosti in ljubezni pri vzgoji vaših in naših otrok (saj vaši otroci pridejo v naše šole in potem slišimo, da saj je naša naloga, da jih vzgajamo- a vendar se otroci ravnanja naučijo najprej od svojih staršev- zapomnite si to- vaša odgovornost so!).

Comments are closed.