ELAN VITALIS
Elan Vitalis je življenjska energija, zavedanje našega obstoja in namena, ki nas žene, da uresničujemo svoje sanje in posegamo po zvezdah.

Maja.Horvat.Lampe@elanvitalis.si

Razvojne naloge po 30. letu

Že Ericson je pisal o razvojnih nalogah od rojstva do pozne starosti, ko govori o zadovoljstvu ali razočaranosti nad svojim življenjem. Vendar je zanimivo, da se ta zadnja faza pojavlja že veliko prej in se nato ponavlja čez krizo srednjih let do pozne starosti. Gre za integracijo in vpogled v svoje dosedanje življenje.
Ponavadi si celo otroško in mladostniško obdobje prizadevaš, da bi bodisi ugajal, bodisi se upiral staršem ter bil sprejet in dobil potrditev od vrstnikov. V obdobju odraščanja je videz in priljubljenost, ki sta (morda še bolj ozrazito pri puncah) zelo povezana, mladim celo bolj pomembna od drugih dosežkov na področjih šolanja, znanja, športa, hobijev. Eni so tu bolj uspešni, drugi si tega želijo, pa jim v tistem obdobju ni uspelo. Niso bili priljubljeni, niso pripadali, niso bili dovolj suhi, lepi, lepo oblečeni. Si pa tega zat še bolj želijo in si za to prizadevajo v tolikšni meri, da v mladi odraslosti pridobijo želeno postavo, videz. Končno postanejo priljubljeni in dosežejo želeni cilj. Za nekaj časa… Nato se ozrejo naokrog in vidijo, da drugi, tisti, ki so morda prej bili celo najbolj popularni, lepi, modno oblečeni, ipd. sedaj to niso več. Takrat se lahko nekaj časa počutijo celo večvredne, dokler ne ugotovijo razloga zakaj je tako. Na žalost ugotovijo, da tisti drugi videza nimajo več za lastno prioriteto. Kaj pa je torej tisto, kar naj bi bilo v ospredju po 30- em letu? Začne se obdobje preverjanja medsebojne uspešnosti. Koliko si v življenju že dosegel. Ljudje začudeni ugotavljajo, da dobre ocene v šoli, dosežki pri športu, priljubljenost… nimajo nujne povezave z uspešnostjo kasneje v življenju. Tako na šolskih obletnicah opazujemo kako je nekdo z zelo povprečnimi ocenami ustanovil in vodi uspešno podjetje, ima veliko hišo, prestižen avtomobil, je poročen z dvema otrokoma, medtem ko najuspešnejši učenec v osnovni šoli ni niti končal fakultete in se preživlja z manjšimi občasnimi deli in je še vedno samski ter živi pri starših. Kako je to mogoče in od česa je torej odvisen uspeh? Najprej je seveda treba povedati, da je seveda odvisno od tega kako uspeh definiramo. Ali je uspeh, da se je neobetavna sošolka poročila v zelo bogato in ugledno družno in ji ni potrebno do konca življenja hoditi v službo, temveč le uživa in potuje z možem in otroki? Ali je uspeh zasedba visokega požaja v politiki, zasebnih ali javnih podjetjih, vendar ob tem, da zaradi tega ženska nima družine ali otrok? Je morda uspeh solidna, povprečna služba, zdravi otroci in srečen zakon? Seveda, radi bi imeli vse- izvrstno plačano službo, dobro kariero, lepo postavo, veliko časa za družino, potovanja, veliko hišo, dober avto, uspešnega in bogatega partnerja… a dejstvo je, da je večkrat potrebno postaviti prioritete, torej, če ti je najpomembnejša kariera, da na stran postaviš čas s prijatelji, po vsej verjetnosti tudi grajenje družine (slednje velja predvsem za ženske), če ti je pomembnejša družina, da se odpoveš ali za vrsto let prestaviš grajenje kariere. Le redki srečneži imajo vse našteto, pa saj vem, da si na tem mestu mislite, da boste vi eden izmed njih in da vam bo uspelo balansirati vse, saj vsak to upa. A na žalost se potem ozreš okrog sebe in zagledaš samske lepe ženske, ki so zelo uspešne karieristke, a brez moža in družine, poročene pa s kopico otrok, morda celo lastno hišo, a krediti čez glavo in službo, ki ni preveč zahtevna in posledično slabše plačana, saj so prioriteta otroci in družina. Morda pa ženski iz prvega primera kasneje tudi uspe imeti družino in ženski iz drugega kasneje, ko otroci malo zrastejo, uspe študirati in delati kariero. Dejstvo je, da se veliko ljudem sanje in zamisli o življenju ne uresničijo. Ujamejo se v cikel življenja in plezajo višje in višje po karierni lestvici z občasnimi zvezami in ugotovijo, da je prepozno za družino ali pa zmanjka volje in časa za graditev kariere, ko so otroci samostojnejši. Zivljenska past je v udobju in navajenosti na določen stil in potek življenja in z vsakim minulim letom se je težje spremeniti in zasukati svoje življenje v drugo smer. Torej je fino vnaprej razmisliti in po letih načrtovati svoje življenje. Si živo predstavljati kako si želimo živeti svoje življenje, saj kar si lahko predstavljamo, lahko dosežemo, pa še potem se lahko stvari nepričakovano obrnejo drugače če ne verjamemo dovolj v naše sanje in cilje, če nismo dovolj vztrajni, včasih pa ima Bog (ali usoda, kakor vam je ljubše) preprosto druge načrte z nami. In takrat, če smo res poskusili vse, je dobro, če se s potekom svojega življenja sprijaznimo in poskušamo videti zakaj je tovrsten razplet za nas najboljši. Sama verjamem, da smo vedno v življenju na najboljšem mestu za nas trenutno, pa tudi če je to npr. stanje v katerem si ne želimo biti (samski, bolni, odvisni od drog). Včasih je treba doseči dno, da se lahko odrineš spet na površje, da spoznaš določene stvari, da rasteš.
Ste torej zadovoljni? Kaj lahko spremenite? In kaj boste preprosto morali sprejeti? Načrtujte, veselite se ob tem, življenje naj bi bilo zabavno! Ne čakajte do pozne starosti ali celo do smrti, da bi ugotovili kako drugače bi radi živeli in katerih ciljev niste uresničili. Začnite s prvim korakom, načrtovanjem in vizualizacijo danes!

Comments are closed.