ELAN VITALIS
Elan Vitalis je življenjska energija, zavedanje našega obstoja in namena, ki nas žene, da uresničujemo svoje sanje in posegamo po zvezdah.

Maja.Horvat.Lampe@elanvitalis.si

Kako se današnje generacije razlikujejo od prejšnjih? Vzorniki današnje generacije so zvezdniki resničnostnih oddaj,pevci in igralci v filmih. Punce na spletu največ iščejo glasbo,trače, romantične filme, resničnostne serije, obleke, ki jih nosijo presuhe manekenke. Torej se tudi njihov svet oblikuje nezavedno po podobah, ki jih videvajo. Fantje na spletu največ igrajo igrice, iščejo novitete glede športa, avtov, tehnologije, gledajo pornografijo. Ponovno se njihov svet hote ali nehote oblikuje po tem kar videvajo vsak dan. Digitalna tehnologija je prinesla poleg zasvojenosti z računalnikom per se, posebej tudi specifične zasvojenosti: z računalniškimi igricami, s pornografijo, ipd. Torej kaj se več-ali-manj dogaja? V preteklosti, ko ni bilo tako dostopne tehnologije, so se lahko ljudje primerjali samo med seboj, ne pa z ljudmi, ki so na naslovnicah revij, v glasbenih videih, v flimih retuširani, olepšani včasih do nerazpoznavnosti. Puncam danes pa se zdi, da morajo biti pravi moški taki, kot so zvezdniki v filmih (romantični, vse razumejo, popolni, a popolnoma neresnični liki), fantje pa pričakujejo, da bodo punce take, kot so igralke v pornografskih filmih, s popolno postavo, velikimi prsmi, brez celulita, ki obvladajo vse položaje v spolnosti. Ko oboji vstopijo v pravo zvezo, jih le ta nikoli ne more zadovoljiti, ne glede pričakovanj punc glede romantike, ne glede pričakovanj fantov v spolnosti in glede postave punc. In obratno. Seveda tudi kakšne punce gledajo preveč pornografije. Vse je dostopno, zastonj. No, ja, ne zastonj. Ima veliko ceno, na naših življenjih. Previsoko. Naše zadovoljstvo v življenju je odvisno od naših pričakovanj. Če so le ta previsoka, smo stalno nezadovoljni. Vedno si želimo več, boljše in lahko zelo na boleč način ugotovimo, da smo predolgo izbirali in da smo ostali sami.

Kaj sem se naučila skozi leta branja tračev, gledanja resničnostih oddaj in romantičnih komedij? Da sosedova trava resnično ni bolj zelena!

Velikokrat sem, kot verjamem, večina, idealizirala kakšnega pisatelja, znano osebnost, njegov zakon, življenje na veliki nogi. Hvala bogu se mi je dostikrat razkrilo tudi kaj slabega, zelo negativnega, najsi je šlo za ločitev, za kakšno odvisnost, za takšne in drugačne težave, da sem ugotovila, da ima čisto vsak svoje napake, strahove, demone in da NIKOMUR ni prišparano! Prenehala sem idealizirati ljudi, saj smo vsi samo to. Nekdo je lep, pa ima težave z odvisnostjo, drugi je bogat, pa se ločuje in se njegova družina razdira, tretji ima navzven idealno družino, pa pije, terorizira in pretepa svojo družino. Kdo bi si pa dejansko želel biti svetovno znan, da bi bil vsakodnevno po letalih, vsak dan v drugem mestu, ves čas ločen od svoje družine, dragih oseb? Vsak mora nositi svoj križ. In vsak misli, da je križ nekoga drugega lažji od lastnega. To bomo vedno mislili, tako je, vendar resnica ni takšna. Poleg tega je lahko križ nekoga trenutno zelo težek, pa bo kasneje lažji, spet drugi mu je šlo pa do sedaj super, pa bo imel kasneje kakšno težko bolezen, težko situacijo. Zato nikdar ne sodite ljudi po tem kako delujejo, morda v sebi nosijo težko bolečino.

Sama sem se to naučila v šoli, ko sem se družila s kolegico, ki se mi je zdela najlepša, vedno se je lepo oblačila, imela je prečudovite dolge lase, idealno postavo, večje prsi, bila je zelo dobra športnica, najboljša po ocenah v šoli, v vsem je bila top, vsi fantje so se za njo obračali. Zdelo se mi je, da ima najbolj ljubečo, čudovito družino. Zelo sem ji zavidala, zato sem bila šokirana, ko mi je zaupala, da je že par-krat poskušala narediti samomor. Nisem razumela. Tudi sama mi ni znala razložiti, samo rekla je, da jaz sploh ne vem kaj vse mora ona prenašati v družini. Šele čez desetletje mi je mami povedala, da je bil oče težak, večkrat zdravljen alkoholik in da niti približno njena družina ni tako idealna, kot so delovali navzven. To mi je bila huda lekcija.

Zdaj razumem, zakaj ljudje tako svarijo pred digitalno tehnologijo. Dobesedno ti lahko ukrade življenje. Nisi več sam svoj. Odvisnost od idealnih romantičnih podob, idealiziranosti postav in življenja, pornografije se kaže v praznih ljubezenskih odnosih, kjer ljudje niso več pristni eden z drugim. Kjer za dosego vrhunca v spolnosti večkrat partner ni dovolj in si ljudje morajo v spomin priklicati določeno podobo, ki včasih sploh ni njihov partner, ampak igralec, igralka. Ni več razdajanja v polnosti. Velik del našega miselnega sveta nima nobene veze z resničnostjo, trenutno situacijo. Vsi smo razočarani, ker nimamo toliko denarja, nismo tako fit in suhi, kot manekenke, nismo (še? 😉 superzvezdniki, pevci, znane osebnosti. Ampak saj bomo, ne? Le pridno oglašujmo svoje napol nage slike na fejsbuku, objavljajmo svoje pevske videe na youtubu, pa nam bo gotovo ratalo, pa ker poznam tega in tega, ki je znan in se z njim družim, sem že napol znana osebnost tudi jaz, ne? NE. Današnji generaciji je NORMA(LNO) biti na TVju, biti slaven, biti najlepši, oblačiti se vedno po najnovejših trendih, imeti veliko denarja, saj samo take vidijo po TV, računalnikih, v filmih. In ko ugotoviš, da ti ni uspelo in da nisi slaven, da se nihče ne zanima zate, je to lahko življenjski poraz. Potrebno je prestrukturirati cilje. Dovolj dobro je, če si odrasel v dobrega človeka, ki rad pomaga drugim, ki se trudi za svoje lastne cilje, da si priden in prizadeven pri svojem delu, ki preživlja tebe in kasneje tvojo družino, da imaš svoj (čeprav manjši) krog prijateljev, ki te podpirajo. Že to je velik uspeh, in da počneš stvari, ki te veselijo, ki so tvoj hobi. Ugotoviš, da je bila vsa tvoja želja po svetovnem uspehu umetno sproducirana preko vseh oddaj, glasbenih videospotov, ki si jih in jih gledaš.

Zato zapri računalnik, da se možgani izčistijo določenih slik, idealiziranih podob. Na začetku je težko in zdi se nemogoče, vendar sčasoma gre in odkrili bi ponovno drug drugega. Svojega sočloveka, partnerja iz mesa in krvi. Resničnega. In ga videli in sprejeli z vsemi napakami, tako kot jih imamo sami. Življenje je veliko lepše na tleh, na zeleni travi, kot visoko v trhlih gradovih, ki se slej kot prej razrušijo.

Zapomnite si: Če bi Bog hotel, da smo popolni, bi nas ustvaril angele, pa nas ni! 😉 Rastimo v lastni nepopolnosti.

Comments are closed.