ELAN VITALIS
Elan Vitalis je življenjska energija, zavedanje našega obstoja in namena, ki nas žene, da uresničujemo svoje sanje in posegamo po zvezdah.

Maja.Horvat.Lampe@elanvitalis.si

Zakaj je nekatere ljudi tako težko preboleti?

family-law-329569_1280Odločitev enega ali drugega je bil, da je zveze konec. Ponavadi je tistemu, ki je bil zapuščen težje preboleti. A zakaj nekatere ljudi prebolite brez problema, druge pa veliko težje? Pri nekaterih greste že čez nekaj dni, tednov, mesecev naprej, prebolite, pri drugih traja veliko dalj, pri nekaterih celo leta? Bližnji so se se že naveličali vaših pogovorov o tej osebi in pričakujejo, da boste šli že naprej, vi pa nikakor ne morete. Kar nekaj ostaja, stalno razmišljate o tej osebi, morda celo sanjate o njej, zanima vas kako je z njo, z njim.

Kljub temu, da vam je racionalno morda čisto jasno zakaj ste šli z nekom narazen, kljub temu, da ste racionalno razmislili in ugotovili, da niste pravi drug za drugega, si priznali, da vaju druži premalo skupnega. Morda se vam zdi, da ste vse razčistili, izjokali izgubo, šli čez vseh 5 faz prebolevanja, vendar o osebi še vedno razmišljate, jo imate v mislih.

Pomembno je, da veste, da to, da jo imate v mislih, še ni znak, da morate ponovno začeti razmerje. No, vsaj ponavadi ne. Če sta oba razčistila, se pogovorila in je vsaj z ene ali celo obeh strani jasno, da je razmerja konec, potem je potrebno to sprejeti. Vendar kako, me vprašate? Prvi korak je sigurno v tem, da sprejmete situacijo- da to ni nič nenavadnega, če še vedno mislite na osebo. Gre za to, da ljudje ponavadi rabimo nekaj časa, da se predamo partnerju in zavežemo razmerju, prav tako je čisto naravno, da potrebujemo nekaj časa, da se “odvežemo”. Naša zavest že morda ve,  da je konec, naša podzavest pa potrebuje za to nekaj dalj časa. Nekateri strokovnjaki pravijo, da človek potrebuje polovico časa, ki jo je preživel v zvezi, da resnično preboli. Sama se s tem ne strinjam. Nekoga, s katerim si bil dalj časa, pa si se že pred koncem zveze odločil, da ne želiš biti z njim, ga lahko hitro preboliš, drugega, ki je na primer zapustil tebe je to težja naloga.

Druga stvar, ki jo je potrebno omeniti je, da je zapustitev za naš jaz, ego, lahko hud udarec. Sploh, če nam je partner zadovoljeval določen občutek po samopotrditvi, nam pomagal pri naši samopodobi, ali smo se v družbi potrjevali zaradi njega, nam je omogočal določene povezave, zaradi katerih smo se počutili sprejete, ljubljene. In če slednje umanjka zaradi prekinitve zveze, je to sploh velik udarec in velika sprememba za nas. Ugotoviti je torej potrebno, katere potrebe nam je bivši partner zadovoljeval. Lahko je bila to, kot omenjena potreba po potrditvi, morda smo z njim šele prvič zares v življenju dobili občutek, da smo resnično lahko ljubljeni takšni kot smo. Morda pogrešamo samo sebe- SREČNE! V tem primeru je potrebno le najti spet v svojem življenju aktivnosti, ki nas osrečujejo in si tako načrtovati življenje. Saj veste: Če ste bili lahko srečni preden sta bila skupaj, ste lahko srečni tudi zdaj, brez njega. Dejstvo je, da z razlogom niste več skupaj. Namenjeno in za vas najboljše je, da ste trenutno tu, kjer ste. In človek, ki vam je namenjen, BO prišel v vaše življenje. In čeprav ni popoln, je najbolj popoln ZA VAS!

Seveda je razhod ponavadi otežkočen, če partenerja po razhodu še večkrat videvamo in se ob njem prebudijo čustva. Zanimivo je, da morda nekateri opazite, da dejanska oseba ob srečanju budi negativna čustva (kot. npr. jezo) ali ne občutite celo nič, ste otopeli, vendar se ob njegovi odsotnosti spomnite lepih stvari. Ponavadi celo pretirano idealizirate bivšega partnerja. Takrat pomaga, da si napišete stvari, ki so bile najbolj negativne, morda negativne dogodke, značilnosti, zaradi katerih niste več skupaj in si jih vedno preberemo kadar imate izliv pozitivnih spominov in si osebe spet zaželite. Včasih pomaga, da osebi napišete tisto, kar bi ji želeli povedati, za kaj se ji želite zahvaliti, poslovilno pismo. In ga potem uničite, izbrišete.

Iskreno se vprašajte tudi ali je vaše razmišljanje o bivšem partnerju samo beg iz trenutne situacije, morda celo partnerske zveze? Morda se počutite v zvezi zanemarjene, da partnerju niste več zanimivi in iščete svoje potrditve drugje, si v fantaziji delate pobeg? Saj veste- se že vnaprej malo pripravljate, da imate izhod, drugo možnost, da ga ne potrebujete? Morda že razmišljate o prevari, dopuščate to možnost, ali je celo v vaših mislih odhod? Če resnično niste pripravljeni na konec zveze, potem opustite druge “izhode”, tudi fantazijske, saj vas odmikajo od partnerja. Rajši poskusite z zakonsko terapijo, tudi če pridete sami je boljše, kot da sploh ne greste.

Iz teorije in prakse relacijske terapije vem, da se partnerja ponavadi povežeta najbolj na vsebinah, ki bi jih najraje izbrisali iz spomina ali so celo predspominske- rane iz otroštva. Najbolj se počutimo povezani s človekom, ki nas lahko najbolj razume, večkrat ravno v tem, da je šel čez podobne težave v življenju (da sta bi npr. oba sama, da sta se počutila zavržena, nerazumljena, celo zanemarjena) in tam je večkrat tista obljuba po vzpostavitvi ponovne situacije z drugačnim koncem. Vendar nam partner ne more dati nečesa, kar bi morali starši. Rešitev iz situacije je v odnosu, kjer sta oba pripravljena vlagati vanj, vendar šele v samozavedanju, priznanju naše prave bolečine najprej sebi, nato pa še partnerju. Lažje je to storiti ravno v terapevtskem odnosu, kjer je terapevt tisti, ki vidi več, kot partnerja, ki mu je znana dinamika ozadja, partnerjema osvetli kaj ju dejansko tako povezuje in jima najprej preko sočutja do sebe in nato do partnerja pomaga zgraditi trdno vez.

 

Comments are closed.