ELAN VITALIS
Elan Vitalis je življenjska energija, zavedanje našega obstoja in namena, ki nas žene, da uresničujemo svoje sanje in posegamo po zvezdah.

Maja.Horvat.Lampe@elanvitalis.si

Ljudje poznamo in izražamo velik spekter čustev, od veselja, do jeze, žalosti, strahu, sramu in gnusa. Sploh zadnji trije so v naši družbi težko sprejeti, če se izražajo v socialnih situacijah. Ljudje bi “morali” biti pogumni, neustrašni, veseli. Kadar kdo, sploh v moški družbi, prizna, da ga je česa strah ali pa da je žalosten, ponavadi “kasira” salve posmeha. Jeza je že veliko bolj sprejemljiva med fanti. Znanec, ki se ločuje je tako jezen na ženo, da bo dobil najboljšega odvetnika in ji “vzel vse, kar ima”, rajši, kot da bi priznal sebi razočaranje, žalost, sram, morda celo lastno soodgovornost za nastalo situacijo. Pri ženskah je boljše; lahko smo žalostne, manj sprejemljivo – jezne, lahko priznamo lasten strah. Kljub temu pa sram in gnus nekako ne moremo “požreti”. Kaj torej narediti, ko se ti že dalj časa dogaja, da se ti mož gnusi (morda niti ne od začetka, ampak šele po poroki, otroku)? Komu se zaupati? Drage dame in gospodje, to je morda sprejemljivo zgolj na kakšnih forumih ali pri psihoterapevtu.

Žalostno je, da ima mnogo žensk, pa tudi moških težave s sramom, ali gnusom v intimnih trajnih odnosih, ki kar ne izgine. “Mož se mi gabi,” “ne prenesem več, da bi se me mož dotaknil”, “spolnost ali že sama misel na spolnost z možem mi je odvratna”. Presenečeni boste, da se to večkrat dogaja tudi v zakonih ali partnerstvih, kjer še vlada ljubezen. Kaj torej narediti v takem primeru? Kar oditi, si najti drugega parnerja, ne glede na to, da si poročen, imaš otroke? Kaj potem narediti, ko se ti tudi v kasnejšem partnerstvu zgodi enako? Beg ni rešitev.

1. Najprej je potrebno ugotoviti ali je občutek odpora, hladnosti v odnosu povezan s tem, da vemo, da nas je partner prevaral? Takrat je gnus, odpor seveda upravičen. In lahko traja krajši ali daljši čas, čeprav smo se morda odločili, da mu damo še eno priliko. Včasih tu zelo pomaga zakonska terapija, da nam pomaga te občutke predelati in ugotoviti ali lahko sploh gremo čez njih ali je boljše končati odnos.

2. Smo se morda zgolj ohladili, ker nam premalo pomaga in stoji ob strani? V prvih letih po porodu, ki so zelo stresna za oba starša, se lahko partnerja zaradi preutrujenosti, morda celo jeze na partnerja, ki ne pomaga dovolj pri negi, vzgoji otrok, pričneta ohlajati drug do drugega in spolnost je lahko za nekaj časa zelo redka, drugačna. Morda uspe partnerjema biti strpna drug do drugega, nekateri pa v tem obdobju sebično vidijo zgolj lastne potrebe in niso sposobni odložiti užitka ali najti druge načine izkazovanja medsebojne nežnosti, ljubezni in celo prevarajo partnerja. Včasih nizko poželenje, libido ustvarja tudi kontracepcija, sploh če ste opazile, da vam predvsem od začetka jemanja tabletk ali vstavljene mirene ni več toliko do partnerja. Hormonske tablete spremenijo naše doživljanje, hormnsko ravnovesje, lahko celo okus. To je potrebno preveriti.

3. Eden izmed razlogov za ohladitev odnosa je tudi zmanjšanje polarnosti,privlačnosti med partnerjema zaradi izenačevanja moških in ženskih vlog v odnosu,o čemer pišem v drugem članku (Hladnost v odnosu).

4. Potrebno je ugotoviti tudi kaj, katera dejanja v posamezniku, posameznici zbujajo občutek gnusa? Ali je to morda, ker mož pije alkohol ali morda ker gleda pornografijo, da se vzburi? Tukaj gnus izhaja iz tega, da možu žena ni dovolj in potrebuje druge slike, da se vzburi in seveda se ob tem žena počuti kot objekt za zadovoljitev potreb, ne pa želena in ljubljena, od tod gnus. Ali pa pri moškem, ki je pijan, vzbuja v ženi podobne občutke. Včasih pa je vzrok v tem, da smo bili tudi sami v preteklosti spolno zlorabljeni. (oz. po statistikah, kar pogosto, pri 1 od 5-ih žensk, ki je izkusila spolno zlorabo ali nadlegovanje, citiram družinsko in zakonsko terapevtko specializirano za spolne zlorabe, Tanjo Repič Slavič)  Največkrat se te vsebine prebudijo, ko se v odnosu pričnemo počutiti sproščene, morda celo varne. Takrat na plano izbruhnejo naši potlačeni občutki, ki jih morda v prejšnjih zvezah sploh nismo čutili, zdaj pa. Partner se nam prične gnusiti, ne želimo, da se nas več dotika. Spolnost ali sama misel na spolnost z njim pa nam vzbuja odpor.

Po poročanju psihoterapevtov, se zelo velik procent ljudi, ki so bili spolno zlorabljeni, zlorabe ne spomni, včasih se sploh nič ne spomnijo v letih zlorabe. Spomine so potlačili, ker se z njimi težko soočajo. Velikokrat ti ljudje zelo veliko spijo, grdo v takšne in drugačne disociacije ali alkohol in drogo, da otopijo spomin. Šele po poglobljeni terapiji, kjer se med terapevtom in klientom ustvari varen in zaupen odnos, se zloraba lahko razkrije, posamezniku se prične vračati spomin. Včasih nam že veliko pove podoba, ki se nam prikazuje, občutek ali vonj. Ženski se morda mož gnusi le takrat, kadar pride domov pijan (ker jo je morda nekdo zlorabil, ko je bil pijan) ali če jo malo bolj močno zagrabi (ker jo je nekdo podobno zagrabil, ko jo je nadlegoval). Potrebno je tudi ugotoviti kaj partner naredi oz. kako se obnaša, da se nam upira, celo gnusi. Včasih se nam gnusi partner le v določeni pozi (to je lahko ostanek spomina na zlorabo). Morda, ko se nam približa od zadaj, ker nas je nekdo nadlegoval na tak način. Veliko možnih načinov, celo zvokov, lahko sproži občutek nelagodja, gnusa, ki lahko vodi celo v konec odnosa, ločitev. Da bi to preprečili in resnično sebi pomagali pa je potrebno poiskati pomoč.

Ni dovolj, da samo ugotovimo, da smo bili spolno zlorabljeni ali nas je nekdo spolno nadlegoval, to je šele začetek. Včasih šele kasneje preko pogovorov ugotovimo, da je bil eden naših staršev zlorabljen, celo starih staršev. Potrebno je obiskati zakonskega terapevta, ki nam pomaga ostanke zlorabe izčistiti, ozavestiti, predelati v varnem okolju. Povrne nam lahko občutek svobode, zavedanja, moči in predvsem sočutja do samega sebe in partnerja, ki je moral preživljati zlorabo, ostale pa so mu težave ne samo na področju odnosov, spolnosti, temveč na celotnem spektru življenja. Po terapiji klienti lahko veliko bolj uživajo v svojih odnosih, življenju, ne disociirajo več toliko (npr. spijo, so depresivni, otopeli, pasivni, “brez življenja”). Včasih si je kakšne stvari težko priznati in je težko tako raziskovati po teh težkih vsebinah, zato:

Srečno pri lastnem raziskovanju in poguma za iskanje prave pomoči vam želim!

 

Comments are closed.