ELAN VITALIS
Elan Vitalis je življenjska energija, zavedanje našega obstoja in namena, ki nas žene, da uresničujemo svoje sanje in posegamo po zvezdah.

Maja.Horvat.Lampe@elanvitalis.si

Kaj je vzrok, da se vaš moški ali ženska noče poročiti?

Kaj bi bil pravi  razlog za današnji trend ne-poročanja? Večina jih bo rekla, da jim papir ni pomemben…upor proti tradiciji, pričakovanjem staršev? Ampak zadaj se skriva več drugih pravih razlogov. Eno izmed dejstev je, da je v današnjih časih praktično nemogoče se in poročiti in odplačevati kredit za stanovanje ali hišo, pa še avto, ipd. Dobro, na drugi strani je res, da smo malce tudi razvajeni. Naši starši so se zaradi hiše ali stanovanja pač odpovedali vsakoletnemu dopustu in so se šli raje kopat v Savo 😉 danes pa čutimo, da seveda MORAMO vsako leto it na morje ali v planine na dopust in seveda pozimi smučat, občutek imamo, da nam PRIPADA, DA S TEM SKRBIMO ZA LASTNO SREČO. Če torej hočemo imeti vse, zakaj torej tako lahko rečemo NE poroki? In zakaj se po drugi strani geji tako borijo, da pa bi se lahko poročali? Zakaj taka nesoglasja? Zakaj je nekomu to tako pomembno, da se s tem ukvarja vsak dan- organizira proteste, o tem piše, piše dopise na občine, v parlament, drugim pa to ni nič pomembno?Kako to, da moje prijateljice, ki so mi še pred par leti govorile kako se želijo poročiti in kako jim je to pomembno, sedaj zatrjujejo, da to sploh ni pomembno?


So se vdale v usodo zaradi denarja, zaradi tega, ker se dedci ne opogumijo in zaprosijo, same pa nočejo siliti, da ga ne bi izgubile…in se pač sprijaznijo- saj je dovolj dobro, da sva skupaj? Ponavadi je zadaj stiska- ne poznam nobenega srečnega poročenega para, moji starši se niso poročili in so bili srečni ali pa moji starši so se poročili, pa so bili nesrečni, pa so se ločili. Zanimivo je to, da se po raziskavah ljudje, katerih starši so se ločili- želijo poročiti in narediti drugače, boljše, tisti, katerih starši pa niso bili poročeni, ali pa so bili zelo nesrečni v zakonu, pa ne. Posledično se bojimo česarkoli “za vedno”, kaj če si premislimo, ali on? Preveč smo ranjeni, se bojimo, nas duši (tako kot so nas naše mame- o tem tule Čez 30 in samski? Za tem se skriva stiska, strah, zaradi česar je o tem resnično težko po resnici povedati. Lažje je reči, da je predrago (čeprav samo obisk matičarja je zelo poceni), da ti papir nič ne pomeni.

Ampak, boste rekli, saj komu pa ni pomembna poroka, si nikdar ni želel- OK, za moške danes bi to razumela- je več izbire, zakaj bi se privezali za eno žensko, ampak ženske pravijo enako za moške (saj smo emancipirane, ne 😉 huh, kdo pa rabi moške, ali kaj? :S

To je vse OK, dokler si brez otrok, ampak, ko imamo enkrat otroke, se situacija malo spremeni- nekako si želiš vedeti, da bo moški tam ob tebi (no, kakšne rečejo, saj ne rabim nikogar). Včasih je bila poroka pričakovani dogodek v življenju moškega in ženske, ločitev je bilo malo. V zadnjih desetletjih pa je zaznati močan upad števila porok, partnerja se za poroko v povprečju odločata kasneje, velikokrat ko že imata otroke, na drugi strani pa opažamo porast zunajzakonskih skupnosti ter ločitev. Nekateri izmed razlogov za tovrstni trend so manjša vpetost v bližnje okolje in tradicijo, podaljševanje časa izobraževanja, kasnejši vstop na delovno mesto ter posledično kasnejša finančna neodvisnost, naraščajoče število ločitev v družini in okolici. Obred poroke je izgubil na pomenu, saj mnogo ljudi ne verjame več, da je možno kvalitetno partnerstvo z nekom celo življenje. Mnogo ljudem poroka predstavlja le papir, nepotreben finančni zalogaj ter napor zaradi zahtevne organizacije dogodka. Dodatno oviro lahko pri tem predstavlja tudi  pomanjanje denarja, recesija, nestabilne razmere na trgu dela, različne predstave partnerjev o poroki, nerazumevanje med njunima družinama ali ločenima staršema, nesprejemanje ženina s strani družine. Večkrat pa je neodločanje za poroko tudi znak nepopolne diferenciacije od staršev, ki otroke preveč navezujejo nase ali pa znak strahu pred dokončnimi odločitvami in občutkom izgube svobode.  Ljudje se zaradi velike izbire ali slabih vzgledov v okolici težko odločijo za celo življenje z enim partnerjem.

Nekateri rečejo, da saj sva že tako dolgo skupaj, zakaj bi se zdaj nekaj poročala. Ampak, če ne prej- poroka je pomembna, ko začneš nekaj investirati skupaj- tako se ve, da se deli na pol od tega momenta dalje, ko imaš otroke- da se pišeš enako, in ti ni treba vedno pojasnjevati, da ja, sem njegova mama. Mnogi se ne odločajo za poroko zaradi nekaterih finančnih ugodnosti, ki jih lahko uveljavljajo (npr. pri nižjem plačilu vrtca), vendar pozabljajo, da pa je za nekatere ugodnosti potrebno veliko več dokazovanja pred sodiščem, kar lahko predstavlja veliko večje finančne breme (primeri dokazovanja očetovstva, dedovanje po umrlem zakoncu, ipd.).  V Sloveniji ima zunajzakonska zveza za partnerja enake pravne posledice, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, no mogoče se glede plačevanja vrtca še da “šmuglit”- prijaviva različna naslova in sem samohranilka, ampak res bedno, no! Saj sami sebe goljufamo, no!
Poroka ne glede na vse resnično lahko partnerjema prinese občutek varnosti, globlje povezanosti, (za tiste, ki ne verjamete, poskusite) občutek, da se lahko na nekoga zaneseš, ki bo s teboj v sreči in nesreči. Občutek trdnosti, stabilnosti pa je dobra podlaga za družino in vzgojo otrok. Za verujoče je poroka božji blagoslov, vez, ki je sklenjena za celo življenje in kar je Bog združil, tega naj človek ne razdre. V tem prepričanju tudi večkrat najdejo potrebno moč, da vztrajajo, se trudijo. Ali pa bo zakon uspel ali ne je odvisno tudi od mnogih drugih dejavnikov. Seveda ni garancije, tudi če se dva s polnim srcem in po tehtnem premisleku odločita za celo življenje skupaj, še ne pomeni, da jima bo uspelo. Veliko je odvisno od tega, koliko sta se oba pripravljena potruditi za odnos in osebnostno rast, od tega koliko sta pripravljena pustiti za seboj vse svoje napačne iluzije o tem katere vse potrebe bi jima moral partner zadovoljiti in da bi moral zakon vedno biti srečen, saj te nihče dolgoročno ne more osrečiti, če sam sebe ne moreš. Definitivno pa je veliko odvisno od potrpežljivosti in sposobnosti komuniciranja, pogajanja, prilagajanja pri partnerjih. Predvsem pa je pomembno, da se zavedamo, da zaljubljenost in strast mineta in da ni zakona brez slabših obdobij in kriz. Takrat si lahko pomagamo z branjem psihološke literature, obiskovanjem zakonskih skupin, obiskom terapevta. Pomembno je tudi, da partnerja ves čas skrbita za njun odnos, da poskušata čimbolj uravnotežiti skrb za otroke s skrbjo za njun odnos in hkrati za lastni osebnostni razvoj. Vendar pa se splača vztrajati, saj je velika nagrada, ko skupaj praznujeta zlato poroko in imaš tudi na stara leta ob sebi človeka, ki te najbolj pozna, s katerim si skupaj osebnostno rasel in te sprejema ter ljubi takšnega kot si.
Prosim, pomagaj mi razumeti razloge za upad trenda poročanja in izpolni mojo anketo

Anketa_Intimnost_zadovoljstvo_partnerstvo

Kako je bilo pri meni? Meni je bila poroka pomembna in to sem dala vedeti tudi mojemu moškemu- kakšna druga bi rekla, da bi ga lahko s tem prestrašila…ampak moje mnenje je, da če me moški zares ljubi, ga bo to le še opogumilo, da je prav on tisti, ki sem si ga izbrala. In me je potem res zaročil (o podrobnostih pa tule MOJA POROKA MAJA) Če bi se ustrašil, potem pač itak ni zame 😉

 

 

 

 

Comments are closed.