ELAN VITALIS
Elan Vitalis je življenjska energija, zavedanje našega obstoja in namena, ki nas žene, da uresničujemo svoje sanje in posegamo po zvezdah.

Maja.Horvat.Lampe@elanvitalis.si

Starejši otrok odrine mlajšega, kadar nas ni zraven ga udari ali ugrizne, kadar mlajšega otroka dojimo drugi zahteva našo pozornost…ljubosumnost med otroci…kaj lahko sploh naredimo? Je to nujno, razvojno, odvisno ali neodvisno od našega ravnanja z njimi?

Čeprav bi moralo v teoriji biti drugače, je v praksi tako, da je izjemno težko enako ljubiti vse svoje otroke in ne delati razlik med njimi, saj so le različnega karakterja. Nekateri so bolj mirni, drugi reagirajo bolj burno, z nekaterimi smo si bolj podobni, z drugimi se veliko bolj razlikujemo. Z nekaterimi otroki smo bolj umirjeni in je pot lažja, z drugimi težja, odvisno je tudi v kakšnem življenjskem obdobju smo sami. Tako lahko npr. poporodna depresija vpliva na to, da mama ne morem, morda tudi kasneje ne, vzpostaviti zares povezanega in ljubečega odnosa s tem otrokom. Morda smo imeli prvega otroka prekmalu in še nismo bili pripravljeni nanj in smo se šele z drugim otrokom počutili dovolj pripravljene za starševstvo ali celo šele tedaj uživali v starševstvu. Otrok, ki je bil prej edinec, deležen vse pozornosti, zdaj pa ima večino pozornosti novorojenček, bo imel lahko zelo dolgo občutek krivice. Vse to vpliva na naš odnos z otrokom in seveda otroci to čutijo.

Kaj lahko torej naredimo, ko se začno izbruhi ljubosumja?

1. Potrebno je razumeti, da je normalno, da se otrok tako počuti in je povsem razumljivo. Tudi ga ne poskušajmo prepričevati, da ni jezen na bratca/sestrico, da ga ima rad. Otroku povejmo, da vemo, da je jezen, ampak ko je bil on majhen, je tudi potreboval več pozornosti, kar ne pomeni, da imamo njega manj radi. Otroci v tem obdobju svoja čustva tudi doživljajo veliko bolj neobvladljivo in silovito, poleg vsega pa jih še ne razumejo. Potrebujejo nas, da jim jih razložimo in jih pomirimo tako, da smo tudi mi čimbolj mirni ob njegovem izbruhu. Šele umirjen starš lahko umiri razburjenega otroka.

2. Pomembno je tudi, da poskušamo starejšega otroka čimveč vključevati,

tudi kadar smo z mlajšim otrokom. Ne odrivajmo ga, kadar dojimo. Včasih je bolje, da ga naučimo, da govori čisto tiho okrog dojenčka, ga posadimo zraven sebe in mu morda medtem, ko dojimo mlajšega, tiho beremo knjigico. Če ga bomo takrat odrivali, bomo samo še bolj poglabljali njegovo ljubosumje. Pri meni se je ta praksa dobro obnesla.

3. Najdimo poseben čas za vsakega otroka. V tem času se poskušajmo resnično posvetiti otroku- ignorirajmo telefone, ugasnimo televizijo in najdimo aktivnost, kot npr. brcanje žoge, skupno sestavljanje sestavljank, legokock, preberimo mu pravljico, ipd.

4. Že od začetka učimo starejšega otroka nežnega ravnanja z mlajšim, božanja, ker je pač manjši in bolj ranljiv.

5. Zelo pomembno je tudi posredovanje med njima v konfliktih, vsaj na začetku, npr. kakšno leto, tako da se od nas naučijo kako ravnati v konfliktih. Potem pa se že sami naučijo pravilno reševati spore. Npr. ritual: povemo, da ni lepo tepsti sestrice, da naj se opravičita, si dasta objem in/ali poljub. Vztrajajmo tudi, da je opravičilo iskreno, da se pogleda oči, morda da roko. Če pa se to ponavlja, potem je potrebno postaviti kakšno kazen- v vrtcih jih posedejo na stol za mizo, da se za kazen ne morejo nekaj časa (par minut) igrat.

6. Ko mlajši dovolj odraste, le dajmo spet več pozornosti starejšemu otroku, tudi če smo se zelo navezali na mlajšega (to tudi narava večkrat poskrbi za to, da bolj “čutimo” mlajšega otroka v njegovih potrebah, saj je bolj odvisen od nas). Zelo nam staršem pri ponovni povezanosti pomaga fizična bližina, objemanje, crkljanje. Tako otroka bolj spet začutimo. Včasih nam kakšen otrok zelo zameri, da ima pri nas drug otrok prednost in se morda ne bo hotel crkljati, objemati, takrat poskušajmo ne biti užaljeni, ampak se mu približajmo preko igre, nudimo mu potrditve preko igre in čez čas se bo sprostil in vas spustil bližje.

In zapomnite si, morda se vam bo zdelo, da to obdobje traja že zelo dolgo, a bolj ko se boste tudi vi trudili, da v srcu čutite čimveč ljubezni in topline do vseh svojih otrok, ga večkrat vi presenetite s toplim nasmehom, s tem da mu poveste, da ga imate radi in kako ponosni ste na njega ter z idejo za pestro preživljanje prostega časa- hitreje bo to obdobje minilo in dobili boste med svojimi otroki prave prijateljčke, ki se bodo imeli radi in se skupaj igrali. Takrat boste vedeli, da je bilo vredno vsega truda.

Comments are closed.