ELAN VITALIS
Elan Vitalis je življenjska energija, zavedanje našega obstoja in namena, ki nas žene, da uresničujemo svoje sanje in posegamo po zvezdah.

Maja.Horvat.Lampe@elanvitalis.si

Zakaj se, starejši kot smo, težje zaljubimo?

Se spominjate svoje prve velike ljubezni? Pa druge? Si morda želite ali celo pričakujete, da se boste v naslednjega partnerja zaljubili enako, če ne celo bolj močno? Zelo velika verjetnost je, da se to ne bo zgodilo! Zakaj? Povem vam zelo konkretno zakaj…

Preberi več »

Zakaj me moški vedno zapustijo?

Imate občutek, da se vedno zaljubljate v napačne moške? Take, ki vas vedno le ranijo in zapustijo? Sprašujete se zakaj se vam to dogaja. Morda pa ste v še kar zadovoljujoči zvezi, ampak vas nekaj v vas žene v objem partnerja za katerega čutite, da je težko ulovljiv in/ali da vas je že, ali vas bo še, zapustil. Ampak kaj ko je tukaj, v tem kar imate, tako dolgočasno, tam pa je strast, vznemirjenje, metuljčki, kakšni bi rekli celo ljubezen?

Kako se ozdraviti tega vzorca in zakaj se mi to dogaja? Preberi več »

Odrasti v ljubezni

Kako veš, da si odrasel? Včasih to ni bilo težko. Naredil si srednjo šolo, se zaposlil, se poročil in imel otroke tam do 24.leta. Že pri 18-ih jih je bila večina finančno samostojna in sposobna skrbeti zase. Danes? Pri 25.ih, ko diplomiraš in si najdeš zaposlitev, a še vedno živiš doma? Pri 28.ih, ko si do pred nedavnim živel v najemniškem stanovanju s svojim partnerjem, a si se moral zaradi konca zveze in previsoke najemnine preseliti nazaj domov? Samo začasno, si rečeš. Ja, in to potem traja do 35. leta, včasih celo dalj. Nato eden od staršev huje zboli in seveda boš doma in skrbel zanj. To se je dogajalo tudi v preteklih časih, le da so imeli prej starši več otrok in je večina lahko odšla, eden pa je ponavadi ostal doma in skrbel za starše, danes pa ko prevladujejo edinčki ali dva otroka pa ima to velike posledice za rodnost naroda. Torej? Kdaj odrastemo? Težko je reči. Definicije prestavljajo mejo odraslosti navzgor.

Kaj pa v ljubezni? Kako to, da so se naši predniki lahko zaljubili in ponavadi še s prvo ali največ drugo ljubeznijo poročili v roku krajšem od enega leta, zanosili in ostali skupaj do smrti? Fovš? Malo? Zdi se, da je bilo vse bolj preprosto. Pa najbrž niso bili vsi neskončno zadovoljni z vsemi platmi svojega partnerja in zakona, kot je pogoj danes, če ne se pač ločiš ali greš narazen, ker po prevladujoči verjetnosti, kljub otrokom, niti nisi poročen. Statistično dejstvo je, da se veliko več parov, ki ima otroke razide, če niso poročeni, kot če so. Seveda, v današnjih časih se je tudi iz finančnega vidika težko poročiti, vendar je zadaj tudi še druga dinamika, nezavedna, nek neotipljiv strah pred predanostjo nekomu “za večno”, pa čeprav vaju za večno povezujejo že otroci. Danes se povečini poročamo (oz. začnemo družino) ne s prvim, drugim, morda petim ali celo desetim fantom ali punco s katero smo hodili. Joj, koliko čustvene prtljage se lahko nakopiči skozi vsa ta razmerja, če je ne počistimo za nazaj, in koliko razočaranj, zavrnitev. A hkrati veliko več izkušenj in tudi poznavanja sebe kako funkcioniramo z različnimi tipi partnerjev in česa si od partnerstva resnično želimo, s čim lahko živimo in s čim ne. Vsak človek in zveza nam lahko pove več o tem kakšni smo mi sami, kako delujemo, če le lahko odmislimo obtoževanje partnerjev za njihove napake in se fokusiramo na to, kaj smo mi pridobili v razmerju. Dokler nisi sposoben predelati jeze na bivšega partnerja in odpustiti, tudi nisi sposoben videti pravih namenov zakaj sta bila skupaj. Včasih potrebuješ enega človeka, da ti pomaga na duhovni poti, spet drugega da ti pomaga postati bolj samozavesten,  spet tretjega, da te nauči plesa, ker je tvoj bodoči partner plesalec in da se bosta lahko našla na plesišču.  Močno pa vseeno verjamem, da je boljše za naše otroke, da imamo v povprečju otroke kasneje, saj imamo čas bolj osebnostno zrasti, nekatere vsebine predelati preden oni pridejo v naše življenje in njim potem ni treba nositi nekaterih stvari oz. ponavljati določenih vzorcev iz genaracije v generacijo.

Idealno bi bilo, da bi imeli v življenju zgolj veliko prijateljev s katerimi bi se družili in spoznavali sebe in druge ter se s čim manj ljudmi zapletali … Preberi več »

Anksioznost modernih žensk

Meja odraslosti se zaradi podaljševanja let izobraževanja, tendence k podiplomskemu izobraževanju in kasnejšega osamosvajanja od staršev, premika navzgor. Skupaj z njo se, predvsem v večjih mestih, premikajo navzgor povprečna leta, ko si ustvarjamo družine, se poročamo (če sploh se), zaradi poznih let za rojevanje prvega otroka pa se zmanjšuje tudi število otrok. Čeravno po raziskavah družinske vrednote ostajajo več-ali-manj enake, govorim o tem, da si moški in ženske povečini želijo ustvariti družino, imeti otroke, se to dogaja tako pozno, da si jih kar nekaj premisli glede števila otrok in se recimo namesto za dva otroka, raje odločajo za enega otroka in kariero.

Ja, ni enostavno živeti v teh časih. In kljub temu, da bo kdo rekel: “Včasih je bilo veliko huje, ker naši stari starši niso imeli vseh teh pomivalnih, pralnih…strojev in so opravila trajala dlje, manj je bilo pravic na delovnem mestu,” sem še vedno mnenja, da nam je težje. Govorim predvsem o zmedi ženskih in moških vlog, kar je predvsem očitno v večjih mestih. Nikoli prej ženske niso doživljale toliko anksioznosti, napetosti (no, ja, pretiravam, morda v vojnem času), paničnih napadov in moški niso bili toliko obremenjeni, kot danes. Zakaj tako mislim? Preberi več »

Zanesljiv recept za srečo (2., 3. in 4. korak)

Pisala sem že o prvem koraku v Zanesljiv recept za srečo (1.korak). Sedaj pa vam razkrivam korake naprej:

2. korak: vizualizacija in čustva

“Razišči trg.” Ugotovi, kaj ti je resnično všeč. Kaj si želiš v življenju. A ostani osredotočen na eno, morda dve najpomembnejši stvari, da ne izgubiš fokusa. Želeno si živo predstavljaj. Ob tem se veseli, celo na glas izreči “Jaaa!” Vem, da se bo slišalo čudno, ampak resno mislim, ko pravim: “Skači od veselja!” In se zavedaj, da z vsako lepo, pozitivno, veselo mislijo, ustvarjaš pogoje za njeno realizacijo. Čustva naravnaj na veselje, srečo, evforijo. Saj vem, da je težko in da imaš ob tem občutek, da lažeš samemu sebi, sploh, če v življenju preživljaš težje obdobje, ampak po sloganu “Fake it, ’till you make it!” se pretvarjaj, da si srečen tako, da poskusiš čutiti veliko veselja za vsako majhno stvar in ko boš večino časa resnično vesel/a (pa čeprav za male stvari), se ti bo dogajalo še več stvari, za katere boš lahko hvaležen/hvaležna in to je pot do sreče! Poleg tega- kaj te stane poskusiti, ne? 😉

Meni je pomagala ta vaja: Sediš na postelji in dan je meglen in siv. Nato pa si skozi meglo predstavljaj kako k tebi posije žarek sončka in počasi napolni celo sobo. Šele ko začutiš njegovo toplino, veš da imaš moč vizualiziranja in da lahko kakršenkoli dan spremeniš v sončen. Poskusi! Poskusi zopet!

Preberi več »

Svetovanje in terapija Elanvitalis

Avtorica Maja Horvat Lampe sem:

– socialna pedagoginja

– svetovalka

– družinska in zakonska terapevtka.

Na razpotjih v življenju, glede poklicne kariere, o zakonskih težavah, o težavah pri iskanju partnerja in znotraj partnerstva, ob izgubi, glede vzgoje ali ob drugih življenskih vprašanjih se lahko obrnete name.

Skupaj bomo našli vašo pot do zvezd!

Kontakt in svetovanje, odgovori na vprašanja:

maja@elanvitalis.si

Zakon privlačnosti – zakaj spodleti?

Večina izmed vas je že gotovo slišala govoriti o ali celo prebrala knjigi Zakon privlačnosti in Skrivnost (The secret). Knjigi sta po mojem mnenju osnova za razumevanje kako, na kakšen način, po kakšnem ključu si v svoje življenje privabljamo dogodke, stvari in ljudi. Kot osnova je pomembno naše stanje duha, torej ali imamo do sebe in sveta pretežno pozitiven pogled ali negativen, ter naše ramišljanje o svetu, kateri stavki oblikujejo naše doživljanje sebe in sveta. Torej, če navedem samo nekaj primerov, najprej negativnih: “Ljudje, ki imajo veliko denarja, so si ga pridobili na nezakonit način. Denar ne raste na drevesu.” Ki pa jih lahko razumsko zamenjamo s pozitivnimi: “V življenju vedno dobim, kar si resnično želim. Lepo mi je in še lepše mi bo,” (slednji je moja dnevna mantra). Pomembna je tudi hvaležnost, pozitivno razmišljanje, vizualizacija ciljev, načrtno postopno ustvarjanje. Toliko, če povem samo na kratko.

Vse lepo in prav. Vendar se nam v življenju ne uresničujejo samo pozitivne stvari, temveč si velikokrat v življenje pritegnemo negativne dogodke. To se največkrat zgodi, ko že nekaj časa pretežno pozitivno razmišljamo, pridno vizualiziramo, na primer naše novo delovno mesto, smo hvaležni, delamo dobro, ko se čisto sprostimo. In takrat se zgodi- nesreča v takšni ali drugačni obliki.

Takrat mnogo ljudi, ki ne razumejo v polnosti zakona privlačnosti, rečejo, da je zakon privlačnosti spodletel in da ne deluje. Pa ni res!

Zakon privlačnosti deluje ves čas, a kar nekaj časa sem potrebovala, da sem sama ugotovila kako. Tega vam knjiga The secret ali The law of attraction ne pove! In sicer- Preberi več »

Kako v življenju dobiti kar hočem?

Kvaliteta našega življenja je odvisna od kvalitete naših misli.  Ste že slišali ta izrek? Kaj pomeni? Gre za čisto preprosto fizikalno zakonitost. Naše misli so vibracije, ki jih pošiljamo v svet okrog sebe. In po principu podobno privlači podobno (tu zadaj je spet polno izrekov: Denar privlači še več denarja; Pokaži mi s kom se družiš in povem ti kdo si; Kadar ima hudič mlade jih ima veliko; in še bi lahko naštevali) si po zakonu privlačnosti v svoje življenje pritegnemo stvari, ljudi, dogodke, o katerih razmišljamo. Če veliko razmišljamo o problemih, si v življenje tako pritegnemo probleme. Če razmišljamo o svetu, da je vedno dobro poplačano, potem se nam bo vedno dobro, ki ga naredimo drugim, na en ali drug način poplačalo.

Ljudje smo projektorji, svet pa je naše platno. Kar si v notranjosti, v naših glavah s pomočjo naših misli, prepričanj, tudi strahov naslikamo, to se začne kmalu odražati v resničnosti.

Zavedati pa se moramo, da na veliko naših najglobljih prepričanj pozabimo in nato nam ni jasno zakaj stalno razmišljamo o tem, kako bomo dobili v službi boljši položaj, pa se to ne zgodi. Pozabljamo pa na svoja globoka prepričanja, ki so večkrat stavki naših bližnjih še iz našega otroštva: Denar pokvari ljudi; Veliko denarja, veliko problemov; Kdor ima veliko denarja, si ga sigurno ni pridobil na pošten način; ipd. Se morda zalotite, da kdaj tako razmišljate? In potem se še čudite, da nimate veliko denarja? Naša globoka prepičanja nam tako lahko onemogočajo dosego našega cilja.

Preberi več »

Razvojne naloge po 30. letu

Že Ericson je pisal o razvojnih nalogah od rojstva do pozne starosti, ko govori o zadovoljstvu ali razočaranosti nad svojim življenjem. Vendar je zanimivo, da se ta zadnja faza pojavlja že veliko prej in se nato ponavlja čez krizo srednjih let do pozne starosti. Gre za integracijo in vpogled v svoje dosedanje življenje.
Ponavadi si celo otroško in mladostniško obdobje prizadevaš, da bi bodisi ugajal, bodisi se upiral staršem ter bil sprejet in dobil potrditev od vrstnikov. V obdobju odraščanja je videz in priljubljenost, ki sta (morda še bolj ozrazito pri puncah) zelo povezana, mladim celo bolj pomembna od drugih dosežkov na področjih šolanja, znanja, športa, hobijev. Eni so tu bolj uspešni, drugi si tega želijo, pa jim v tistem obdobju ni uspelo. Niso bili priljubljeni, niso pripadali, niso bili dovolj suhi, lepi, lepo oblečeni. Si pa tega zat še bolj želijo in si za to prizadevajo v tolikšni meri, da v mladi odraslosti pridobijo želeno postavo, videz. Končno postanejo priljubljeni in dosežejo želeni cilj. Za nekaj časa… Nato se ozrejo naokrog in vidijo, da drugi, tisti, ki so morda prej bili celo najbolj popularni, lepi, modno oblečeni, ipd. sedaj to niso več. Takrat se lahko nekaj časa počutijo celo večvredne, dokler ne ugotovijo razloga zakaj je tako. Na žalost ugotovijo, da tisti drugi videza nimajo več za lastno prioriteto. Kaj pa je torej tisto, kar naj bi bilo v ospredju po 30- em letu? Preberi več »

ZAKAJ SE POROČITI?

Poroka je svečan civilni ali /in cerkveni obred, ko ženska in moški skleneta zakonsko zvezo in postaneta mož in žena. Partnerja poveže v skupnost – postaneta svoja družina. Včasih je bila poroka pričakovani dogodek v življenju moškega in ženske, ločitev je bilo malo. V zadnjih desetletjih pa je zaznati močan upad števila porok, partnerja se za poroko v povprečju odločata kasneje, velikokrat ko že imata otroke, na drugi strani pa opažamo porast zunajzakonskih skupnosti ter ločitev. Nekateri izmed razlogov za tovrstni trend so manjša vpetost v bližnje okolje in tradicijo, podaljševanje časa izobraževanja, kasnejši vstop na delovno mesto ter posledično kasnejša finančna neodvisnost, naraščajoče število ločitev v družini in okolici. Obred poroke je izgubil na pomenu, saj mnogo ljudi ne verjame več, da je možno kvalitetno partnerstvo z nekom celo življenje. Mnogo ljudem poroka predstavlja le papir, nepotreben finančni zalogaj ter napor zaradi zahtevne organizacije dogodka. Dodatno oviro lahko pri tem predstavlja tudi  pomanjanje denarja, recesija, nestabilne razmere na trgu dela, različne predstave partnerjev o poroki, nerazumevanje med njunima družinama ali ločenima staršema, nesprejemanje ženina s strani družine. Večkrat pa je neodločanje za poroko tudi znak nepopolne diferenciacije od staršev, ki otroke preveč navezujejo nase ali pa znak strahu pred dokončnimi odločitvami in občutkom izgube svobode.  Ljudje se zaradi velike izbire ali slabih vzgledov v okolici težko odločijo za celo življenje z enim partnerjem.

Veliko deklet si kljub temu že od malega želi, se veseli ter sanja o tem dogodku, ki pa je kljub vsemu velika prelomnica, na katero se je potrebno psihično pripraviti. Preberi več »