Postala sta utrujena, jezna in naveličana verzija sebe, ujeta v hiter tempo življenja in težko najdeta kaj časa zase ali za vaju? Saj so vsi na istem, se tolažite. Saj ne morem drugače. Nimam časa zase!
Življenje v ravnovesju se zdi zdaj skoraj nemogoče. Kaj naj bi to sploh bilo? Vsaj približno bi morale biti zadovoljene naslednje potrebe:
ČAS ZASE IN ZA SVOJE HOBIJE: potrebno je poskrbeti zase; da se lahko umirimo, malo umaknemo od vseh (pa ne na WC ali pred računalnik…morda na kakšno svojo aktivnost, šport, hobi, ki nas napolnjuje, na sprehod, v naravo, čas zase ob knjigi, ali ob babjem čveku 😉
ČAS ZA PARTNERSTVO: za odnos s partnerjem, odhod na zmenke,
ČAS ZA OTROKE: za sproščeno druženje z otroki, ne samo delo za šolo in priganjanje naj pospravijo sobo
ČAS ZA SVOJO DELO oz. KARIERO; da lahko poskrbimo za prihodek, prispevamo v družinski proračun, razvijamo svoje talente, dosegamo svoje cilje.
Kako to, da v teoriji vse to vemo, pa vseeno tega ne delamo? Skoraj vsaka mamica, ki jo sprečam, nima časa zase, kaj šele za kakšne zmenke v dvoje! Pa čeprav opažajo, da se s partnerjem odtujujeta?
Odgovarjajo, da samo še delajo, razvažajo otroke na aktivnosti, pospravljajo, da nimajo dovolj pomoči s strani moških, ali so sploh odsotni…Sploh se nimajo časa niti sprostiti, za 5 minut zjutraj se pocrkljati s partnerjem ali otroki in mirno začeti dan. Ves čas v stresu, v naglici, živčne, kričijo na otroke, otroci so posledično vedno bolj jokavi, razdraženi, starše dojemajo le še kot kričeče tujce…kakšno življenje je to? Bolj životarjenje.
Vsak si MORA vzeti kdaj čas zase. Da se napolni, umiri. Šele, ko smo sami mirni, se umirijo tudi naši otroci. Ženske mi rečejo, da imajo slabo vest prositi taščo ali mamo za pazit otroke, če ni ravno nujno, pa čeprav imajo same že migrene zaradi obrmenjenosti, pa čeprav je zakon samo še kreg! A to ni NUJNO?
Drage dame, DA, NUJNO JE! Preden pride do nepotrebnih ločitev, hudih zdravstvenih težav in še večjih težav z otroki.
Razumem. Jezne ste, ker čakate, da bo najprej partner kaj naredil za to! Da bo opazil vaše razdajanje, da vas bo razvajal. Partner pa dela cele dneve, pa še gradi hišo ali umika pred računalnik, TV, v bar, na fitnes…No, drage dame…dejstvo je, da so moški res glava družine, a ženske smo vrat in smo tiste, ki usmerjamo glavo. Vsaj začnimo, saj točno vemo, kaj potrebujemo (pst, moški nam pač ne znajo brati misli, v nasprotju z vsesplošnim (napačnim!) prepričanjem žensk 😉 in usmerimo življenje naše družine spet na pravo pot. Saj bodo moški tudi dali pobudo, le malce spodbude in vzora potrebujejo…ter občutek, da nam je lahko spet luštno skupaj.
Da nismo le mama in oče, ampak tudi mož in žena, partnerja. Stanovanje bomo lahko pospravljali kasneje. Ena ločena gospa mi je zaupala: “Ko bi vsaj manj gospodinjila in se večkrat uredila za mojega moža in šla ven z njim, potem bi bile stvari gotovo drugačne!”
Obudimo naše iskrice z občasnim zmenkom v dvoje. A takrat so otroci prepovedana tema! 😉 sva le jaz in moj mož in morda kozarček čaja ali (kuhanega) vinčka ob Ljubljanici, ali ob večerji, morda na plesu, koncertu… kar vaju prebuja in obudita spomine na tista prva zaljubljena leta 😉