Ne zdaj. Ni pravi čas.

Vem, težko je. Zaslužiš si več.

A zdaj vsi dihamo na škrge. Čas preizkušnje naših moči je. Boriš se. Ne čutiš ga. Na živce ti gre. A zdaj nam gre vse na živce. Preveč je vsega. Utrujena si.

On je tudi. Prepirata se, ali pa sploh ne več. Strah te je. On je oddaljen. Od tebe. Od družine. Počutiš se osamljena, sama.

A nisi sama!

Mnogo ljudi se zdajle tako počuti. Ne nasedaj maskam ljudi! Znotraj smo vsi ranljivi in imamo težke trenutke, čeprav ne kažemo. Zdaj ni ta čas! Zdrži še! Naj ti Bog da moč!

Najdi si malo časa, prostorčka zase. Razvajaj se s kakšno kopeljo, naredi si domači spa s svečkami in dišavami, pokliči prijateljico, umiri se, vse to bo minilo. Ves ta stres. Vrni se k sebi, postani spet ti. Ko se to obdobje umiri, se bodo stvari polegle. (op. Ne govorim tebi, ki te doma moški tepe, grozi z nožem, da te bo ubil! Ti pojdi v krizni dom, materinski dom, pokliči policijo! Ta članek ni zate!)

Za ostale pa: da, prazna si. A (najbrž) samo utrujena od vsega, prenapeta. On najbrž tudi.

Počakaj, še zdrži.

Močna si. Ko tole mine, se bo spet dalo. Biti sam, v dvoje, se sprostiti, najti romantiko. Povezanost. Zdaj je le stres, ki razdvaja.

Med prazniki pojdi na sprehod sama, opazuj naravo, naj odnese tvoje skrbi. Začuti se. Naj mir z narave počasi napolni tudi tvoje srce. Naj raste v tebi.

Naj bo miren ta božični čas.