Pa mi rečejo - ne najdem ničesar za kar bi bil hvaležen.

Tudi sama sem v najstniških letih videla svet zelo črn in zdelo se mi je, da ni nič lepega. Prijatelj mi je povedal, da naj si predstavljam, da na siv dan skozi okno posije v mojo sobo sončni žarek, ki sobo napolni s svetlobo.

Najprej se mi je zdelo to nemogoče in tega nisem mogla. Čez čas pa sem ugotovila, da si zmorem predstavljati. Ko je bil najbolj meglen dan, sem sedela na postelji in poskušala videti žarek. Zdelo se mi je, da lažem sebi od začetka- zakaj bi videla nekaj svetlega, če se mi zdi vse sivo? A ko sem si uspela zamislit sončni žarek, ki je obsijal mojo sobo, se mi je takoj zdelo vse bolj svetlo in lepše. Videla sem, kako predstavljanje, vizualizacija zmore narediti čudeže. 🙂

Nato sem pričela pisati DNEVNIK HVALEŽNOSTI.

V prazen zvezek sem poskušala napisati vsak večer vsak 3 stvari za katere sem tisti dan hvaležna. Na začetku je bilo zelo težko. Težko sem videla kaj lepega. A poskušala sem s čisto majhnimi stvarmi in dogodki- da sem zjutraj imela dober zajtrk, da imam streho nad glavo, za lep sončni zahod, za luštno srečanje s prijateljico. Po nekaj večerih, ko mi je bilo težko najti tudi 3 stvari, za katere sem hvaležna, pa sem kmlu ugotovila, da sem vedno bolj hvaležna in da se zavedam kaj vse dobrega mi je bilo dano: da imam prijatelje, da sem zdrava, da lahko tečem (nekateri, ki so na vozičku ne morejo), da imam vsak dan hrano (medtem ko veliko sveta strada), da imam svobodo in da živim v državi, kjer ni vojne… in še bi lahko naštevala. Kmalu sem ugotovila, da….

mi je tudi 7 stvari in dogodkov premalo in da sem hvaležna še za tooooliko več.

Moje življenje se je pričelo zelo spreminjati. Začela sem videti, koliko darov imam v svojem življenju, ki sem jih prej jemala za samoumevne, pa jih veliko ljudi nima, torej niso samoumevne. Začela sem vse bolj ceniti in videti priložnosti, kjer jih prej nisem. Moje življenje se je pričelo spreminjati na boljše. Začela sem bolj načrtovati, se veseliti vsakega dne. Ne rečem, da kdaj ne pride kakšen slabši dan, a vedno manj in manj.

In še nekaj se mi je pričelo dogajati; v meni se je RODIL MIR. Zdaj znam videti DOBRO in ker sem bolj osredotočena na dobro kot slabo in vidim kozarec kot pol poln (ne pol prazen), se vedno več dobrega dogaja v mojem življenju. Saj veste- tisto o čemer razmišljaš-prinese v tvoje življenje še več podobnega. Če razmišljaš in se pogovarjaš veliko o boleznih, si v svoje življenje privabiš še več bolezni, če pa govoriš o lepih stvareh, si privabiš še več lepega.

Prej se mi je dogajalo veliko nepredvidenih nevšečnosti- manjše nesreče z avtom, zamude, vedno kaj ni “štimalo”, ker sem bila v sebi nemirna in sem ustvarjala še več kaosa. Zdaj, ko v meni vlada mir, zadovoljstvo, kljub temu, da življenje ni popolno, mi življenje teče veliko bolj mirno, brez pretresov, varno, brez teh nevšečnih dogodkov.

Če se že kaj takega redko zgodi, pa že kmalu lahko ugotovim, da se je zgodila z namenom in se jezim veliko manj, ker kasneje vedno ugotovim, da je prinesla s seboj veliko dobrega. Npr.: šla sem registrirat avto, a sem vedela, da zaradi registracije ne bom mogla plačat potovanja, zato sem bila želostna. Še preden sem odpeljala z dvorišča, se mi je avto pokvaril. Na, sem rekla- še to!

A to je bil “blagoslov v preobleki”- ker sem morala peljati avto na popravilo, sem lahko plačala ta dan potovanje, registracijo in popravilo pa z drugo plačo. Vidite- VSE SE ZGODI Z NAMENOM!

Verjemite, da se bo s tem pričelo vaše življenje dejansko spreminjati na bolje! Poskusite to delati kakšne 2 tedna. Meni je zelo spremenilo življenje, upam, da ga bo tudi vam!