Kako to, da je danes v zahodnem svet že cca. 50% odraslih samskih ali ovdovelih in ločenih, pa se tako težko najdejo med seboj?

Nekaj ne štima!

Če pogledamo v preteklost je bilo še več žensk tetk brez otrok, lepše povedano, po statistiki danes več žensk doživi izkušnjo materinstva, a imajo veliko manj otrok.

Mame imajo edinčke, včasih pa so rojevale po deset otrok in eden od njih je ostal doma, največkrat da je skrbel za kmetijo in ostarele starše.

Danes imajo starši starejši otroke in se postarajo še preden otroci odrastejo in imajo svojo družino. Ker imajo večinoma zgolj enega ali dva otroka, mora seveda eden skrbeti za njih in jih zavestno ali podzavestno “privežejo” na dom.

Odrasli otroci, sedaj moški in ženske v tridesetih letih čutijo tako veliko krivde, da morajo skrbeti za svoje bolne ali ovdovele starše. Ti odhodi so danes veliko težji, saj so si v prejšnjem obdobju starši želeli, da otroci čimprej sami pridejo do kruha in odidejo od doma, saj so jih težko sami preživljali.

Danes pa, ne samo, da jim ne dajo blagoslova, da oddidejo, temveč otroci čutijo veliko krivdo, če bi odšli. Poudarjam, to večkrat ni zavestno in je zgolj podzavestni strah starejših, saj si vsak želi zagarantirati nekoga, ki bo za njih skrbel na stara leta, a kaj ko mladi odrasli še niso niti sami ustanovili svoje družine, pa nimajo možnosti o tem niti razmišljati.

Nekaterim se vseeno uspe poročiti, a se nato ločijo, ker jih ovdovela mama tako veže nase in jih s kritiko do žene odtujuje od nje, da se mož loči in mama zmaga (Več o tem v moji knjigi Mamin sinček).

Velik problem danes je tudi, da si danes partnerja najdemo tako pozno, da smo že prevečkrat razočarane in ranjene in že preveč oblikovane osebe, nepripravljene sprejemati kompromise in je toliko težje ponovno zaupati, si upati res prepustiti ljubezni in najti osebo, ki nam bo res ustrezala.

Tako je “lažje” hitro menjavati partnerje, se ne zavezati, ali pa biti serijsko monogamen, a vedno v pripravljenosti končati razmerje, če res ne bo vse kot smo si predstavljali.

A o tem več v naslednjem članku...